Opis geodetskih storitev:

Ureditev meje


V postopku urejanja meje se ureja meja ali del meje parcele. Del meje parcele je ena ali več daljic, ki omejujejo parcelo, a niso povezane v zaključen poligon. Krajišča daljic so zemljiško katastrske točke. Del meje parcele razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel.

Na podlagi podatkov zemljiškega katastra in opravljenih predmeritev se na postopku mejne obravnave pokaže predlagana meja.

Če predlagana meja ne odstopa od pokazane (pokažejo jo lastniki parcel) geodet pokazano mejo izmeri in jo prikaže v elaboratu ureditve meje kot predlagano mejo.

Pri postopku ureditve meje je potrebno povabiti vse lastnike sosednjih parcel, ki se jih urejena meja dotika. V vabilu je navedena točen čas in datum mejne obravnave, ki poteka na parceli, katere se meja dotika. Geodet preveri prisotnost lastnikov in predstavi okoliščine podatkov zemljiškega katastra ter pokaže predlagano mejo. V kolikor se vsi vabljeni strinjajo s predlagano mejo, podpišejo zapisnik in geodet zakoliči mejnike urejene meje.


Parcelacija


Parcelacija je postopek združitve oz. delitve parcele.

Združitev parcel je oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninskih in drugih stvarnih pravic. V praksi to pomeni, da morajo imeti parcele, ki jih želimo združiti, isto lastništvo in ista bremena kot so na primer hipoteke, služnostne pravice dostopa in podobno. Združujemo lahko le parcele, ki ležijo znotraj iste katastrske občine.


Delitev parcele je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele. Pred delitvijo parcel, mora biti izpolnjen pogoj, da je tisti del meje parcele, ki se ga nova (parcelacijska) meja dotika urejen.

Tako pri združitvi kot delitvi parcel nastanejo nove parcele z novimi parcelnimi številkami. Postopka združitve in delitve parcele je mogoče izvesti hkrati.


Izravnava meje


V postopku izravnave meje se izravnava meja med dvema ali več parcelami zaradi lažje uporabe. Za izravnavo meje gre, kadar se potek urejenega dela meje, evidentiranega v zemljiškem katastru, spremeni, če se lastnika sosednjih parcel sporazumeta o izravnavi dela meje in se pri tem površina manjše parcele, ki se dotika dela meje, ki se izravnava, ne spremeni za več kakor pet odstotkov površine manjše izmed parcel, med katerima se opravi izravnava meje, vendar ne več kakor za petsto kvadratnih metrov.


Označitev meje v naravi


Na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra se lahko urejena meja na željo lastnika parcele ponovno označi v naravi z mejniki.

Po naročilu poskrbimo za pridobitev podatkov na pristojni geodetski upravi, se dogovorimo z naročnikom za termin vzpostavitve mejnikov na terenu in obvestimo vse sosede (lastnike sosednjih parcel, katerih se obravnavana meja dotika) o postopku.

Po opravljenem terenskem delu se izdela elaborat obnove meje, ki se odda na pristojno geodetsko upravo ter skica zakoličbe ponovno vzpostavljenih mejnikov, katero dobi naročnik in lastniki sosednjih parcel.


Določitev zemljišča pod stavbo


Z vrisom stavbe v zemljiški kataster evidentiramo zemljišče pod stavbo. Lahko gre za novo zgrajeni objekt ali za že izgrajeni objekt, kateri še ni vrisani v evidencah zemljiškega katastra.

Vris stavbe se izvede za: pridobitev hišne številke, ureditev svojega lastništva v zemljiški knjigi, sklepanje pravnih poslov z nepremičnino kot so prodaja, nakup, hipotekarni kredit ...


Vpis stavbe in delov stavb v kataster stavb


Evidentira se trenutno stanje objekta v naravi z vsemi karakterističnimi podatki objekta kot so:

• dimenzija objekta,
• število etaž,
• višina terena,
• vhoda, slemena,
• število prostorov,
• uporabnost prostorov,
• kvadrature notranjih prostorov,...

Najpogosteje se vpis stavbe izdela hkrati z vrisom stavbe v zemljiški kataster. Vpis stavbe v kataster stavb se izdela za: pridobitev hišne številke in posledično električne energije (hišne) v primeru novogradnje, urejanje svojega lastništva v zemljiški knjigi, sklepanje pravnih poslov z nepremičnino kot so prodaja, nakup, hipotekarni kredit ...


Sprememba podatkov v katastru stavb


Za spremembo podatkov katastra stavb se šteje:

• sprememba številke stavbe ali številke dela stavbe,

• sprememba lege, oblike ali površine,

• sprememba dejanske rabe,

• sprememba številke stanovanja ali poslovnega prostora,

• združitev in delitev stavbe ali dela stavbe,

• vpis novega dela stavbe,

• izbris stavbe ali dela stavbe.


Kdaj spremeniti podatke v katastru stavb:

• kadar pride do preoštevilčenja stavb,

• po združitvi ali delitvi stavb,

• če ste na stavbi izvedli poseg, ki je spremenil tloris, višino ali število etaž stavbe oz. dela stavbe (npr. če ste prizidali nov prizidek, če ste stavbo ali del stavbe porušili, če ste stavbo nadzidali...),

• kadar delite ali združujete stanovanja v večstanovanjski stavbi,

• kadar želite kupiti del skupnih prostorov v večstanovanjski stavbi.


Pogoj za vpis sprememb podatkov v katastru stavb je, da so stavba in deli stavb vpisani v kataster stavb in da so lastniki stavbe ali delov stavbe vpisani v zemljiško knjigo.


Zakoličevanje objektov


Zakoličenje objekta je označitev lege in oblike načrtovanega objekta na parceli. Na podlagi projektne dokumentacije, s katero je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, se v naravi označijo karakteristične točke objekta.


Vsak projekt novogradnje ima določeno tudi gradbeno višino (običajno predstavlja nadmorsko višino temeljne plošče v pritličju), ki jo je potrebno prenesti na dobro varovano mesto v bližini gradbišča.


Po končani zakoličbi se izdela zakoličbeni elaborat v katerem je dodana skica zakoličbe in potrdilo o zakoličbi podpisano s strani odgovornega geodeta.


Zakoličevanje dolžinskih objektov


Najpogosteje gre za zakoličbo cest ali podobnih objektov, ki jih je potrebno prenesti v naravo na podlagi projektov izdelanih za pridobitev gradbenega dovoljenja.


Po dogovoru se zakoličijo karakteristične točke objekta, katerem se določi tudi predvidena višina.


Odmera dolžinskih objektov


Izvede se različne geodetske postopke pri izmeri dolžinskih objektov (zakoličbe, prenos lege gradbene parcele v naravo, vrisi cest, železnic, vodotokov …).


Geodetski načrt


Geodetski načrt je prikaz dejanskega stanja terena nad in pod zemeljskem površju ter mora vsebovati podatke o reliefu, vodah, stavbah, gradbenih inženirskih objektih, rabi zemljišč, rastlinstvu ter podatke o zemljiških parcelah. Izdeluje se ga za različne namene (pridobitve gradbene dokumentacije, tehnični pregledi, posnetek izvedenega stanja, …). V geodetskem posnetku se uporablja znake, ki so opredeljeni v topografskem ključu.


Sestavljen je iz grafičnega prikaza in certifikata geodetskega načrta, ki dokazuje, da je geodetski načrt izdelan v skladu s pravili.


Najpogosteje se geodetski načrt uporablja za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (pred začetkom gradnje).

Geodetski načrt novega stanja zemljišča (po končani gradnji) pa je obvezna priloga pri pridobitvi uporabnega dovoljenja.


Po sprejetem naročilu geodetsko podjetje pridobi podatke o parceli z geodetske uprave in od posameznih upravljalcev komunalnih vodov. Z geodetskim načrtom je zajeto 25 metrsko območje od robov objekta oz. toliko, da se linijski objekt umesti v prostor.


Po opravljeni terenski izmeri sledi preračun in izris geodetskega načrta v pisarni. Izdela se certifikat, ki je podpisan s stani odgovornega geodeta in zagotavlja, da je geodetski načrt izdelan v skladu s pravili.


Elaborat je osnova za projektantsko delo.


Geodetski načrt za PID – geodetski načrt izvedenih del se izdela za pridobitev uporabnega dovoljenja po končanju gradnje objekta, kjer izmerimo končno stanja objekta z okolico in vsemi novo zgrajenim komunalnimi vodi.